Grad Khislstein s pristavo (Ulrihova hiša)

Stavba, nepogrešljivi del mestne silhuete na robu konglomeratnega pomola in zraščena z mestnim obzidjem, odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih skriva ostenje zgodnje in poznoantičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega do šestega stoletja. Stavbno telo gradu je skozi stoletja raslo v širino, dolžino in višino od utrdbenega palacija Ortenburških v sredini 13. stoletja do renesančne mestne palače družine Khisl, po kateri stavba še danes nosi ime (Janž Khisl s Fužin je grad kupil leta 1578). Poznejši lastniki so bile plemiške družine Mosconov, Ravbarjev, Apfaltrerjev, Auerspergov in zadnji Natalis Pagliaruzzi. Najmlajši je dvoriščni trakt z arkadnimi hodniki, ki je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju. Grad ima ohranjenih veliko kakovostnih arhitekturnih členov, med katerimi izstopajo dvoriščni in glavni portal, ki sta nastala okrog leta 1578, in delno ohranjene poslikave z vedutnimi motivi (v zeleni sobi). Grajsko pristavo (Tomšičeva 42) sestavljata dve z arkadnim hodnikom povezani stavbi. Pomembnejša je stavba na robu pomola, z jedrom, ki je verjetno del obrambnega sistema, morda celo manjše utrdbene celote v tem delu mesta, in izvira še iz pozne antike. V arheološki pritlični etaži so arheologi odkopali ostanke livarskih peči, ki dopolnjujejo poznoantično steklarsko delavnico, odkrito na dvorišču med gradom in pristavo. Naslov: Tomšičeva 44, Kranj. V gradu Khislstein ima svoje upravne in delovne prostore Gorenjski muzej.