Trgovci, gostinci in drugi podjetniki v mestu, Mestna občina Kranj in Zavod za turizem Kranj bomo v maju začeli z akcijo, ki smo jo poimenovali »Nakupujmo v mestu«. Nostalgičen naslov nas popelje v čase, ko smo dejali, da »gremo v mesto«, in s tem mislili tako na nakupe kot na kavico v enem od lokalov, na srečanje s prijatelji na vedno polni Prešernovi ulici, ali pa na obisk gledališke predstave, seveda vse v starem Kranju. »Mesto« je bil sinonim za živahen utrip kranjskih ulic. No, spremenjene nakupovalne navade, prometna ureditev mesta, obnove ulic in nakupovalni centri na obrobju mesta so temeljito spremenili nekdanji kranjski utrip. Zato smo skupaj pripravili akcijo, ki bo potekala od maja do oktobra. Mesto bo ob četrtkih in petkih med 17. in 21. uro zaživelo v utripu, ki mu bodo sledile v projektu sodelujoče trgovine in podaljšale svoj delovni čas vse do 21. ure, ulični in sejemski program bo vračal življenje na ulice od Maistrovega trga pa do Plečnikovih stopnic. Ob sobotah bo program potekal tudi na Pungertu, kjer se bodo otroci zabavali na brezplačnih delavnicah. Obiskovalcem je Mestna občina omogočila dve uri brezplačnega parkiranja na parkiriščih ob Likozarjevi ulici, na Sejmišču in pri Čebelici, ob vikendih in praznikih pa je parkiranje za obiskovalce brezplačno.

več >>

Brdo

Osrednji spomenik današnjega protokolarnega posestva Brdo je v osnovi renesančni kastelni grad, ki ga je dal na mesto starejšega leta 1510 postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Egkhi so uredili tudi že prve sadovnjake, ribnike in vrt. V deugi polovici 17. stoletja je grad prešel v last grofov Sschrottenbachov in Gallenbergov, kasneje, sredi 18. stoletja pa so lastniki postali Zoisi, ki so posest zadržali do leta 1928. Leta 1935 je grad kupil knez Pavle Karađorđević, po drugi svetovni vojni pa si ga je za rezidenco izbral Josip Broz Tito. V tem času je bil grad pod vodstvom arhitekta V. Glanza in I. Lunačka temeljito predelan in je izgubil večino svoje renesančne zasnove, pridobil pa bogato zbirko pohištva, preprog in likovnih umetnin. Ohranjeni so tudi Titovi bivalni prostori s priročno delavnico ter knjižnica s številnimi inkunabulami. Par obdaja obsežen parkovni kompleks, ki je od 15. stoletja doživel več preureditev. Po zadnji širitvi leta 1962 obsega nekaj nad 500 hektarov površin z ribniki, sadovnjaki, vrtovi, gozdom in številnimi sprehajalnimi potmi.