|
|
 |
|
|
| Kranj je slikovito zgodovinsko mesto na skalnatem pomolu med gorskima rekama Savo in Kokro. Leži na križišču pomembnih prometnih poti, ki povezujejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno Evropo z Vzhodno Evropo. Danes je Kranj četrto največje mesto v Sloveniji ter gospodarsko, kulturno in športno središče Gorenjske. Leta 1983 je bil Kranj razglašen za zgodovinski in kulturni spomenik. Do tega spomenika se lahko odpravite z vrha Jelenovega klanca, kjer so se v preteklosti križale glavne poti iz ljubljanske in škofjeloške smeri in prek Jezerskega in Ljubelja vodile na Koroško, po Gornjesavski dolini pa v Beljak in Furlanijo. |
|
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI:
Število prebivalcev: cca 53.000
Površina: 150,9 km2
Povprečna nadmorska višina: 385 m
Podnebje: alpsko
Čas: GMT+1
Telefon: Slovenija +386, Kranj: (0)4
Oddaljenost:
Ljubljana (Glavno mesto Slovenije): 25 km
Dunaj: 360 km
Rim: 790 km
Zagreb: 160 km
Budimpešta: 516 km
|
|
|
MAISTROV TRG
|
Iz Jelenovega klanca skozi Jahačev prehod pridemo na Maistrov trg v Kranju. Na severni strani so bila ob sedanjem trgu gornja mestna vrata. Ostanki starega mestnega obzidja so še vedno vidni na Reginčevi ulici in za nekdanjim Špitalskim stolpom nad Kokro. Trg na severozahodni strani omejuje nekdanja Stara pošta (arhitekt Herman Hus), katere fasado oblikujejo kipi Lojzeta Dolinarja. |
 |
|
|
Maistrov trg proti jugu preide v Prešernovo ulico. V tej ulici se nahaja Prešernova hiša, kjer je živel in umrl pesnik France Prešeren. V tej hiši so leta 1964 v 1. nadstropju uredili Prešernov spominski muzej, kjer se nahajajo originalna pesnikova zapuščina in dokumenti o njegovem življenju in smrti. V pritličju hiše poteka galerijska dejavnost. |
 |
|
|
Po Prešernovi ulici pridemo na Glavni trg. Glavni trg je najpomembnejša urbanistična sestavina starega mestnega jedra. Na njem se nahaja Mestna hiša. To je osrednja muzejska stavba Gorenjskega muzeja Kranj. V pritličju Mestne hiše so galerijski razstavni prostori, poleg galerijske dejavnosti so v veži predstavljeni tudi staro-slovanski grobovi iz 9. in 10. stoletja. V Mestni hiši so na ogled tri stalne zbirke: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893 – 1970), etnološka zbirka Ljudska umetnost na Gorenjskem ter arheološka razstava Železna nit. V Mestni hiši je poleg razstav, staro-slovanskih grobov in treh stalnih zbirk na ogled tudi Renesančna dvorana, pred njenim pročeljem v stebriščni lopi pa tudi rimski sarkofag. Na severnem delu Glavnega trga se nasproti Mestne hiše nahaja Pavšlarjeva hiša, ki je primer pozno-srednjeveške meščanske arhitekture. V njej si je mogoče ogledati prekrasen arkadni hodnik, ohranjene freske, v 1. in 2. nadstropju pa se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev. Na Glavnem trgu stoji tudi eden največjih kulturno-zgodovinskih biserov Kranja, tj. Župna cerkev sv. Kancijana in tovarišev. Poznogotska cerkev s prezbiterijem s konca 14. stoletja, je posvečena oglejskim mučencem Kanciju, Kancijanu, Protu in Kancijanili. |
| |
|
Z Glavnega trga gremo proti Kokrškemu mostu po Poštni ulici in pridemo do Tavčarjeve ulice, kjer stoji Mitničarska hiša, ki je ena izmed najpomembnejših srednjeveških stavb v Kranju iz leta 1527. Če nadaljujemo pot po Tavčarjevi ulici mimo Kranjske tržnice pridemo do stavbe z imenom škofija, ki jo je leta 1874 dal zgradil ljubljanski škof in kranjski rojak dr. Jernej Vidmar. V njej je danes Osrednja knjižnica Kranj, ki predstavlja največjo tovrstno ustanova na Gorenjskem. S stavbo z imenom škofija je povezano baročno župnišče. Tloris te baročne stavbe ima obliko podkve, ki oklepa arkadno dvorišče, odprto proti kanjonu Kokre. V neposredni bližini baročnega župnišča, na južni strani župnijske cerkve, znova na Glavnem trgu je Prešernovo gledališče, katerega fasada je obogatena z arkadnimi lopami Jožeta Plečnika. Ob gledališču stoji mogočni kolos - Prešernov spomenik, ki je visok več kot 4 metre in pol. |
|
|
|
Z Glavnega trga na južni strani pridemo v Cankarjevo ulico, ki nas pripelje na Trubarjev trg. Tukajšnje območje se imenuje Pungert. V celotnem poteku mestnega obrambnega obzidja je bilo najmanj sedem obrambnih stolpov, od prvega na Pungertu, obrambnega stolpa na Škrlovcu do zadnjega Špitalskega stolpa. Od treh okroglih stolpov na Pungertu je ohranjen eden, tj. mestni obrambni stolp iz leta 1216, ki je od leta 1832 služil za mestno ječo, kasneje v stanovanjske namene. Na skrajnem koncu Trubarjevega trga stoji tudi Cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka. |
 |
|
VODOPIVČEVA IN TOMŠIČEVA ULICA
Ko se vračamo proti mestnemu jedru, na začetku Cankarjeve ulice zavijemo v Vodopivčevo ulico, kjer so nekdaj stala spodnja mestna vrata. Na vrhu klanca je monumentalen vhod v mesto. V 50-ih letih ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Plečnikovo stopnišče, arkade in vodnjak so postavljeni ob prezbiteriju Roženvenske cerkve iz 16. stoletja, ki so jo posvetili roženvenski Materi božji. Po ozki ulici ob cerkvi pridemo na Tomšičevo ulico in ob obzidju do gradu Khislstein in grajskega dvorišča, kjer večinoma pomladi in poleti potekajo prireditve. Pred vhodom v grad je Gasilski trg, naprej po Tomšičevi ulice pa pridemo do hiše imenovane Layerjeva hiša, katere fasada je bogato okrašena s štukaturnimi reliefi.
|
KOROŠKA CESTA IN SLOVENSKI TRG
Iz Tomšičeve v Reginčevo ulico pridemo nazaj na Maistrov trg, od tod pa v novejši del mesta proti Koroški cesti, kjer stoji na mestu nekdanjega kapucinskega samostana hotel Creina (arhitekt Edvard Ravnikar), Gimnazija in reprezentančna Bežkova vila, ki so jo leta 1936 zgradili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Nasproti Gimnazije se nahaja Slovenski trg s kiparskimi kompozicijami Lojzeta Dolinarja. Mimo občinske stavbe na Slovenskem trgu in po Gregorčičevi ulici pridemo do Prešernovega gaja, ki so ga leta 1952 preuredili iz prej opuščenega kranjskega pokopališča. Zaradi svoje zgodovinske vloge in pietete je prostor zasnovan kot gaj, prostor počitka, duhovnega premišljevanja in kulturnega navdiha.
|
|
|
